Bohinjska Proga

Kratko raziskovalno zgodbo o Bohinjski progi je napisal Rok za šolski projekt v 4. razredu.

V času Avstro-ogrske, okoli leta 1870 so se pojavile prve zamisli o železnici, ki bo povezovala Dunaj in Trst. Tako je nastala Bohinjska proga, ki so jo začeli graditi leta 1900. 

Otvoritev je bila leta 1906 na postaji v Bohinjski Bistrici. Otvoril jo je Franc Ferdinand in na ta dan je pripeljal tudi prvi vlak. Gradnja Bohinjske proge je bil največji in najdražji projekt Avstro-ogrske. Stala 19 650 000 kron ali približno 100 milijonov €.

Predor so gradili manj kot 3 leta – začeli so ga leta 1901 in končali 1904. Delavci z južne strani so kopali ročno, s severne strani pa s pomočjo stroja. Med gradnjo predora so se delavci soočali z vdori podzemne vode in nevarnimi plini. 

Danes je predor za 12m krajši, ker so ob koncu 2. svetovne vojne minirali bohinjski vhod v predor. Predor vodi skozi goro Koblo. Dolg je 6327m in je najdaljši železniški predor v Sloveniji.

Bohinjska proga je ena najbolj spektakularnih železniških prog v Evropi, ker ima 28 predorov, 5 galerij in 65 mostov. V Sloveniji povezuje mesta Jesenice in Sežano, ter je dolga 144km. V Evropi pa je del Transalpine in povezuje Prago s Trstom.

Danes po Bohinjski železnici vozijo 4 različni vlaki. Najbolj zanimiva je parna lokomotiva, ki vleče muzejski vlak. Za parno lokomotivo vozijo gasilci, ker z vnetljivimi delci povzroča manjše požare v naravi. Potniški vlak ima posebnost, da lahko na njega naložimo kolo. Avto pa lahko zapeljemo na avtovlak in smo zelo hitro na Mostu na Soči. Tovorni vlaki pa po Bohinjski progi vozijo do pristanišča v Trstu.

ROK, 10let